V zadnjih treh letih ste v Lidlu Slovenija močno okrepili komuniciranje s kupci. Kako ste se tega lotili in zakaj?
Zagotovo ni šlo za eno tistih odločitev, ko se zjutraj zbudiš in si rečeš, da boš nekaj začel delati drugače. Odločitev je kar nekaj časa zorela v naših glavah in čakala na pravi trenutek. Združili smo moči in se začeli intenzivno povezovati med oddelki. Vse projekte ustvarjamo na način, da med seboj povezujemo različna področja. Močna simbioza se je razvila predvsem med oddelkom marketinga in našo službo za korporativno komuniciranje, ne smemo pa pozabiti niti na kadrovski oddelek, s katerim izredno veliko sodelujemo, pa tudi službo za pomoč kupcem, nabavo in prodajo. Priznam, včasih gre za zanimiv izziv. A razumljivo je, da imamo kdaj drugačne poglede, izhajamo z različnih področij in pričakovanj, a se zavedamo, da morajo biti naša strategija in cilji usklajeni.
Vaš uspeh torej temelji na tesnem sodelovanju. Mislite, da je stroga ločitev komunikacijskih aktivnosti med oddelki tista, ki podjetja zavira?
Vsekakor. Pa ne le komunikacijskih. Povezovanje je nujno nasploh. Zavedati se moramo, da sedimo v istem čolnu in da moramo gledati v isto smer. Ko namreč vsi poznamo smer, je treba najti le še skupni ritem. To seveda ni vedno enostavno. Podjetja morajo v prvi vrsti sesti za mizo in pregledati krovno strategijo podjetja, nato pa vse aktivnosti posameznih oddelkov. Verjamem, da bodo takrat mnogi ugotovili, da so njihova prizadevanja precej podobna in da se njihovo delo marsikdaj podvaja. Nato pa so potrebna usklajevanja, ko lahko težava nastopi ob nezavedanju, da nobeno področje ni najpomembnejše. Vsa področja lahko le skupaj tvorijo celovito zgodbo na trgu in med zaposlenimi, kar je še pomembnejše.
Komuniciranje z zaposlenimi je torej sestavni del zgodbe. Kakšno vlogo ima pri vas?
Precejšnjo. Zavedamo se, da so zaposleni naši prvi ambasadorji, njihovo zadovoljstvo pa ključ do uspeha podjetja. Naša prizadevanja na tem področju so velika – tako v okviru internega komuniciranja kot tudi kadrovskih projektov. Zaobjeti 1300 zaposlenih in jih peljati v isto smer z isto vizijo je precejšen izziv. Raziskave zadovoljstva zaposlenih v našem podjetju, ki jih delamo redno, kažejo, da so zaposleni zelo zadovoljni, obenem pa so željni informacij. Tako že tretje leto zapored izdajamo interno glasilo Štacunar. V 11 številkah na leto skrbimo, da so zaposleni obveščeni o pomembnih informacijah, povezanih s podjetjem, prav tako pa omogočamo njihovo medsebojno izmenjavo novic in fotografij iz njihovega delovnega okolja. Znotraj uprave je vzpostavljen tudi intranet, ki ga v prihodnjem letu selimo še v trgovine in skladišče. Potem pa so tukaj še razni dogodki – recimo piknik zaposlenih, za katerega smo se odločili in za en dan zaprli naše trgovine ter ga v celoti namenili našemu povezovanju in druženju.
Da je za vami pestro in plodno leto, kažejo tudi številne nagrade, ki ste jih prejeli. Kaj vam nagrade na tekmovanjih, kot je POMP, pomenijo?
Meni osebno nagrada pomeni nekakšno sidro. Sem namreč precej kritičen človek, ki si po vsakem projektu zastavlja vprašanja o tem, kaj bi lahko naredili boljše. Včasih se kar težko ustavim. Nagrada pa je tisti dokaz, ob katerem lahko za trenutek zadihaš in pohvališ samega sebe. Potem pa greš naprej.
Kaj pa je glavni doprinos tovrstnih nagrad?
Nagrada je lahko izredna pohvala za ekipo in njeno delo, prav tako pa dokaz, da smo se ob morebitnih dilemah na poti odločili pravilno. Njen doprinos pa je zagotovo tudi ponos, ki ga imamo v Sloveniji pogosto veliko premalo. Seveda je skromnost lepa čednost, a moramo se zavedati svoje vrednosti in biti ponosni na svoje dosežke.
Torej lahko rečemo, da ste v Lidlu Slovenija ponosni na svoje projekte?
Seveda. S svojimi projekti in dobrimi praksami se prijavljamo predvsem zato, ker verjamemo, da imamo nekaj pokazati. Tekmovanje je tudi dobra možnost, da se primerjamo z drugimi in se od njih tudi nekaj naučimo.
Kaj bi za konec svetovali vsem, ki o prijavah na tekmovanje za POMP nagrade še razmišljajo?
Drznite si. Izgubiti ne morete prav ničesar, pridobite pa lahko ogromno. Prijavo spišite tako, da jo bo razumel tudi nekdo, ki o samem projektu pred tem ni vedel prav veliko. Tako boste vedeli, ali prijava res pove tisto, kar želite. Predvsem pa prijave nikoli ne izpolnjujte samo zaradi prijave same, ampak zato ker verjamete, da imate nekaj pokazati.
